Življenje išče pot

VEČ ...|18. 1. 2023
Verbalni in fizični izbruhi nasilja v zdravstvu

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

Verbalni in fizični izbruhi nasilja v zdravstvu

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

deeskalacijske tehnike umirjanjaverbalno nasiljenasilje v zdravstvusvetovanje

Življenje išče pot

Verbalni in fizični izbruhi nasilja v zdravstvu

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

VEČ ...|18. 1. 2023
Verbalni in fizični izbruhi nasilja v zdravstvu

Govorili smo o nasilju, ki se lahko zgodi vsakomur. Kako obravnavati nasilje s strani bolnikov, stanovalcev ter svojcev ali sodelavcev? Žaljivke, grožnje po telefonu, e-pošti, vpitje, šele potem je fizični napad. Naša gostja je bila politologinja in raziskovalka Doroteja Lešnik Mugnaioni

s. Meta Potočnik

deeskalacijske tehnike umirjanjaverbalno nasiljenasilje v zdravstvusvetovanje

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|19. 10. 2025
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje -5

Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.

Jože Bartolj

spominpolitikaSlovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanjeMatic BatičRenato PodbersičVirgil ŠčekAnton Rutar

Za življenje

VEČ ...|18. 10. 2025
O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

O vlogi žene v družini

V tokratni oddaji Za življenje je bil z nami logoterapevt Matic Vidic, ki je spregovoril o vlogi žene v družini. 

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|22. 10. 2025
Visok zid

Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Visok zid

Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...

Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Svetovalnica

VEČ ...|22. 10. 2025
Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Prezrti čas

P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.  

Tanja Dominko

svetovanjedružbaodnosi

Kulturni utrinki

VEČ ...|22. 10. 2025
Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Občina Vrhnika odstopila od Cankarjeve nagrade - Razstava Odsevi upanja na Koroškem

Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostOdsevi upanjaCankarjeva nagradaObčina Vrhnika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 10. 2025
Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks: Meje mojega jezika so meje mojega sveta

Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto. 

Nenad Glücks

komentarpolitikadružba

Spominjamo se

VEČ ...|22. 10. 2025
Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 22. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|22. 10. 2025
Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

Še odmeva sporočilo Pohoda za življenje 2025

Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti. 

s. Meta Potočnik

evtanazijatransplantacija organovzdravniki